V Društvu Heraldica Slovenica smo zaradi stanja na Trgu republike, kjer je bila prvič izobešena osamosvojitvena zastava Republike Slovenije, zaskrbljeni in razočarani, zato smo poslali dopis v Državni zbor.
Avtor: Matija Kenda
Zastava na Trgu Republike predstavlja poseben simbol državnega pomena. Enako velja tudi za mesto kjer je bila prvič slavnostno izobešena, ki spada v celoto Trga Republike. Slednji je bil junija 2014 zaradi svojega simbolnega pomena razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, ki pa se ga ne upošteva v celoti.
Kaotično stanje
Lani, 22. septembra 2017, smo člani društva preverili lokacijo in opazili neurejeno oz. kaotično stanje. Okolica je na daleč sicer delovala urejeno, od blizu pa je razkrila neprijetno realnost. Še posebej je bila problematična okolica oz. prostor pod drogom zastave, ki je odprt in lahko vsakdo vstopa vanj. Prostor je predmet vandalizma, pijančevanja in aktivnosti, ki niso vredne kulturnega spomenika državnega pomena. Obenem velja omeniti, da smo opozorili tudi na takratno izredno slabo stanje zastave, ki se je že cefrala. Skrb zanjo sicer obstaja, želimo si le, da bi vzdrževalec to počel bolj redno.
V odgovoru so nam z Državnega zbora napisali, da so opozorilo posredovali v vednost Generalnemu sekretariatu Vlade Republike Slovenije, ki skrbi za ta prostor. Od njih odgovora nismo prejeli, smo pa zato v društvu eno leto spremljali, kako sekretariat skrbi za prostor. Kot kažejo slikovne priloge z dne 21. 8. 2018 so problem z okolico uredili precej površno. V tem času so uspeli urediti zgolj to, da so kovinsko ograjo pritrdili s kovinsko žico ob objekt. Ograjo se lahko kljub temu z lahkoto podre in vstopa v prostor. Zato smo v dopisu Državnemu zboru predlagali tudi, da bi se omenjen prostor zaprl za javnost, okolica pa sproti skrbno urejala.
Pomembnost prostora za slovenski narod
Zastava ni samo večbarvni kos tkanine, ki je pritrjen na drog in je namenjen samemu sebi, temveč kot prvi simbol Slovenije predstavlja našo državo in vse državljane. Zato smo v dopisu Državnemu zboru predlagali, da bi bilo v bližino zastave smotrno dodati obeležje o simboliki in pomenu državne zastave ter o pomenu lokacije same. S tem bi prostor pridobil vsebinsko-informacijsko dodano vrednost, saj se marsikateri državljan (kaj šele turist) ne zaveda pomembnosti tega prostora za slovensko državnost. S tem bi Slovenija, Ljubljana in ne nazadnje Trg Republike (ki preveč sameva in ne opravlja državotvorno-povezovalne funkcije, kot bi jo moral) dodatno pridobili na področju kvalitete zgodovinskih obeležij, spodbujanja narodne zavesti in turističnih znamenitosti. Takšen primer urejenega mesta v Sloveniji, po katerem bi se bilo vredno zgledovati, že imamo. V društvu Heraldica Slovenica že leta skrbimo za zgodovinsko obeležje prve izobešene slovenske narodne zastave na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani. Na mestu, kjer je slovenski domoljub Lovro Toman prvič izobesil slovensko zastavo 7. aprila 1848, stoji spominska tabla in vihra slovenska zastava.
Turistična znamenitost in prakse iz tujine
Primere, po katerih bi se lahko zgledovali, lahko najdemo v tujini, čeprav bomo mesta visenja prvih zastav le stežka našli. To je pričakovano, saj imajo zastave različnih držav največkrat veliko daljšo zgodovino od slovenske. Slovenija je poleg Litve ena redkih evropskih držav z izobešeno državno zastavo na mestu njenega prvega visenja. Največkrat najdemo zastave, ki na specifičnih lokacijah s svojo simboliko označujejo prelomnice v narodovi zgodovini, z lično in tudi svečano urejeno okolico. S tem označujejo zgodovinske dogodke in dvigujejo narodno zavest. Nekatera mesta so prav zaradi svoje izjemnosti atrakcije za turiste. Takšne primere najdemo predvsem na drugi strani Atlantika, kot sta spomenik Independence Flagstaff v New Yorku, znan kot Charles F. Murphy Memorial Flagpole, in zastava na trdnjavi Stanwix v zvezni državi New York. Pri ravnanju z državnimi zastavami je zelo pompozna tudi Mehika, ki je leta 1999 začela s programom monumentalnih zastav (banderas monumentales), ki jih mora imeti vsako mesto. Mogoče ideja za Slovenijo in za spodbujanje izobešanja zastav?
Foto: Dober primer spoštllivega in urejenega mesta prvega dviga zastave ima Litva. Gediminasov stolp v Vilni predstavlja zgodovinski in državni simbol, na katerega so izobesili zastavo 7. oktobra 1988 med gibanjem za neodvisnost. Foto: Bernt Rostad.